je veja psihologije, ki preučuje povezavo med možgani in vedenjem. Ukvarja se s tem, kako delovanje možganov vpliva na mišljenje, vedenje in vsakodnevno funkcioniranje. S pomočjo specializiranih nevropsiholoških testov strokovnjak oceni, ali so prisotne spremembe, povezane z nevrološkimi obolenji, poškodbami glave, razvojnimi motnjami ali starostnimi spremembami.
Namen diagnostike je dobiti jasen vpogled v to, kako možganske funkcije vplivajo na posameznikovo delovanje, ter pripraviti priporočila za kognitivno rehabilitacijo, prilagoditve ali druge oblike podpore, ki izboljšujejo kognitivno in vsakodnevno učinkovitost.
Področje nevropsihologije zajema:
je proces, namenjen predvsem razumevanju psihičnega stanja posameznika. Osredotoča se na čustva, razpoloženje, doživljanje stresa, samopodobo, medosebne odnose ter načine spoprijemanja s težavami. S pomočjo pogovora, opazovanja in kliničnopsiholoških preizkušenj strokovnjak preveri, kaj prispeva k posameznikovim stiskam – na primer anksioznost, depresivnost, travmatične izkušnje ali osebnostne značilnosti.
Namen diagnostike je dobiti celosten vpogled v človekovo duševno delovanje, ponuditi jasna pojasnila o njegovem psihičnem stanju ter priporočiti najprimernejše oblike podpore ali terapevtske obravnave.
Vedenjsko-kognitivna terapija (VKT) je psihoterapevtski pristop, ki se osredotoča na povezanost med mislimi, čustvi in vedenjem. Cilj terapije je posamezniku pomagati prepoznati in razumeti negativne miselne vzorce, ki lahko prispevajo k čustvenim ali vedenjskim težavam, ter razviti nove, bolj zdrave načine razmišljanja in vedenja.
Terapija poteka pod vodstvom usposobljenega terapevta in običajno vključuje redne seanse, ki trajajo od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od posameznikovega primera in ciljev terapije.
Psihološko ocenjevanje voznikov in njihovih voznih sposobnosti je namenjeno ugotavljanju, ali posameznik izpolnjuje psihološke pogoje za varno in odgovorno vožnjo.
Sodno izvedenstvo s področja klinične psihologije zajema strokovno ocenjevanje psiholoških vidikov v sodnih postopkih.
Temelji na znanstveno utemeljenih metodah in objektivni presoji, ki sodiščem pomaga pri razumevanju posameznikovih duševnih, čustvenih in vedenjskih značilnosti.
