Po preboleli okužbi s covid-19 se pri delu bolnikov pojavljajo kognitivne motnje, ki najpogosteje vključujejo težave s pozornostjo, spominom in izvršilnimi sposobnostmi, kot so delovni spomin, miselna fleksibilnost in reševanje problemov. Kognitivni primanjkljaji so pogostejši in izrazitejši pri osebah s težjim potekom bolezni in hospitalizacijo, vendar so bili potrjeni tudi pri posameznikih z lažjim ali asimptomatskim potekom okužbe. Pri slednjih gre pogosto za subtilne motnje, ki jih presejalni testi ne zaznajo vedno, a lahko kljub temu vztrajajo več mesecev in vplivajo na delovno učinkovitost ter vsakodnevno funkcioniranje.

Poleg kognitivnih posledic so po covid-19 pogoste tudi psihične težave, med katerimi izstopajo depresija, anksioznost, posttravmatska stresna motnja in motnje spanja. V akutni fazi bolezni se lahko pojavijo tudi hujše psihopatološke slike, kot sta delirij in psihoza, ki jih spremljajo izrazite motnje pozornosti, orientacije in zaznavanja. Psihične težave so posledica prepleta bioloških učinkov okužbe, poteka bolezni ter psihosocialnih dejavnikov, povezanih z zdravljenjem in okrevanjem, pri delu bolnikov pa lahko vztrajajo tudi daljše časovno obdobje.

Psihološka obravnava po prebolelem covid-19 je usmerjena v celostno prepoznavanje in obravnavo navedenih težav. Vključuje nevropsihološko in kliničnopsihološko diagnostiko, s katero se natančno oceni kognitivno funkcioniranje ter prisotnost psihičnih motenj. Na podlagi diagnostičnih ugotovitev se oblikuje individualiziran načrt obravnave. Po potrebi ta vključuje kognitivno rehabilitacijo za izboljšanje pozornosti, spomina in izvršilnih sposobnosti ter kognitivno-vedenjsko terapijo za obravnavo psihičnih težav, kot so anksioznost, depresivnost in stres. Cilj obravnave je izboljšanje kakovosti življenja, funkcionalnosti in dolgoročnega okrevanja po bolezni.