je proces, namenjen predvsem razumevanju psihičnega stanja posameznika. Osredotoča se na čustva, razpoloženje, doživljanje stresa, samopodobo, medosebne odnose ter načine spoprijemanja s težavami. S pomočjo pogovora, opazovanja in kliničnopsiholoških preizkušenj strokovnjak preveri, kaj prispeva k posameznikovim stiskam – na primer anksioznost, depresivnost, travmatične izkušnje ali osebnostne značilnosti.
Namen diagnostike je dobiti celosten vpogled v človekovo duševno delovanje, ponuditi jasna pojasnila o njegovem psihičnem stanju ter priporočiti najprimernejše oblike podpore ali terapevtske obravnave.
Kliničnopsihološko ocenjevanje je strokovni postopek, s katerim klinični psiholog celostno razume psihološko delovanje posameznika – kako doživlja čustva, kako uravnava razpoloženje ter katere osebnostne značilnosti se najmočneje izražajo v njegovem vsakdanjem življenju. Gre za temeljni del dela v kliničnopsihološki ambulanti, kjer se ocenjevanje uporablja za diagnostiko, načrtovanje obravnave in spremljanje poteka psiholoških težav.
Ocenjevanje vključuje klinični intervju, opazovanje in uporabo preverjenih metod, ki omogočajo objektiven vpogled v doživljanje ter vedenje posameznika. Rezultat je strokovno mnenje, ki jasno opredeli naravo težav in poda priporočila za ustrezno psihološko ali psihoterapevtsko podporo.
Ocenjevanje pomaga izbrati najprimernejšo obliko psihoterapije, razumeti vzvode posameznikove motivacije ter opredeliti dejavnike tveganja ali zaščite, ki vplivajo na potek dela.
Psiholog oceni kakovost, intenzivnost in prilagodljivost čustvenih odzivov. Preučuje prisotnost čustvene otopelosti, apatije, pretirane razdražljivosti, nenadzorovanih izbruhov ali težav pri prepoznavanju in izražanju čustev. Pomembno je razumeti tudi, kako oseba razume in opisuje svoja notranja stanja.
Razpoloženje vpliva na misli, vedenje in vsakodnevno delovanje. Ocenjevanje omogoča razlikovanje med običajnimi reakcijami na stres ter klinično pomembnimi stanji, kot so depresija, anksioznost, panični odzivi ali težave, povezane s travmatičnimi izkušnjami.
Osebnost zajema trajne načine mišljenja, čustvovanja in vedenja. Ocenjevanje pokaže:
• katera osebnostna področja predstavljajo moč in stabilnost,
• katera lahko povečujejo ranljivost ali težave v odnosih,
• kako osebnostne značilnosti vplivajo na doživljanje stresa,
• ali je trenutno vedenje odraz osebnostnih značilnosti ali odziv na življenjske okoliščine.
Cilj ocenjevanja ni postavljanje etiket, temveč razumevanje posameznika v njegovem kontekstu.
Kliničnopsihološko ocenjevanje je primerno za odrasle in mladostnike, ki se soočajo s čustvenimi stiskami, razpoloženjskimi motnjami ali osebnimi težavami, ki vplivajo na počutje, odnose ali kakovost življenja. Namenjeno je tudi posameznikom, ki si želijo bolj poglobljen vpogled vase ali pomoč pri načrtovanju terapevtske poti.
ocena pomaga določiti, kaj je v ozadju čustvenih ali osebnostnih stisk.
omogoča izbiro najustreznejše psihoterapevtske ali svetovalne poti.
posamezniku ponuja vpogled v lastne vzorce, reakcije in potrebe.
ocena pomaga prepoznati, kaj ohranja težave in kje so priložnosti za rast.
omogoča primerjavo stanja skozi čas.